Pogosta vprašanja na temo 3D tiskanja

FDM (Fused Deposition Modeling) tiskanje je aditivni postopek 3D tiskanja, pri katerem se predmeti ustvarjajo z nanašanjem staljenega materiala plast za plastjo. Je ena najbolj znanih in široko uporabljenih tehnologij 3D tiskanja, predvsem zaradi svoje stroškovne učinkovitosti in enostavnosti uporabe.

Pri tiskanju FDM se termoplastični filament iztiska skozi segreto šobo, ki material nanese na gradbeno platformo. Tiskalnik premika šobo natančno vzdolž določenih obrisov in tako ustvar posameznoi plast predmeta. Ko je posamična plast končana, se tiskalna podlaga (ali šoba, odvisno od zasnove tiskalnika) spusti in nanese se naslednja plast. Ta postopek se ponavlja, dokler ni izdelan celoten predmet.

Materiali: Uporabljajo se lahko različni termoplastični materiali, primerni za različne uporabe. Na primer PLA za projekte začetne ravni, ABS za mehanske dele ali TPU za fleksibilnejše predmete.

Uporaba: FDM se pogosto uporablja na področjih, kot so izdelava prototipov, modeliranje, strojništvo in ljubiteljsko ustvarjanje.

Warping (oz. upogibanje) je pogosta težava pri FDM 3D tiskanju, kjer se spodnje plasti natisnjenega predmeta med tiskanjem ločijo od delovne plošče in upognejo navzgor. Ta pojav nastane zaradi napetosti v materialu, ki nastanejo med procesom hlajenja. Zaradi tega se hladnejše plasti krčijo in vplivajo na bolj vroče, zaradi česar se model loči od tiskalne plošče in ukrivi.

Obstaja več vzrokov za Warping, ki so večinoma povezani s temperaturo, oprijemom in nastavitvami tlaka:

Glavni vzroki za Warping

Neenakomerno hlajenje: Med tiskanjem se staljeni filament ohladi in rahlo skrči. Če se hlajenje zgodi prehitro ali neenakomerno, nastanejo napetosti, ki povzročijo, da se material odlepi od tiskalne plošče. Warping je še posebej pogost pri materialih, kot je ABS, ki imajo visoko stopnjo krčenja.

Pomanjkanje oprijema na delovno ploščo: Če se prva plast ne oprime dovolj na delovno ploščo, se lahko med tiskanjem odlepi in ukrivi.

Nezadostno izravnana delovne plošče: Zaradi slabo izravnane plošče se prvi sloj nanaša neenakomerno, kar vpliva na oprijem in pospešuje Warping.

Pomanjkanje ali nezadosten nadzor temperature: Nizke ali nihajoče temperature v delovni komori ali na delovni plošči preprečujejo enakomerno oprijemljivost materiala in spodbujajo nastanek napetosti.

Ukrepi za preprečevanje Warpinga

Da bi se izognili deformacijam med 3D tiskanjem, obstajajo različni ukrepi, ki vplivajo tako na oprijem modela na podlago za izdelavo kot na nadzor temperature. Ključnega pomena je dober oprijem prve plasti, zato je treba uporabljati lepilna sredstva, kot so lepila v stiku, lak za lase, Blue Tape ali posebni premazi za tiskalno podlago. Za čim boljši oprijem mora biti čista tudi tiskalna plošča.

Natančno niveliranje tiskalne plošče zagotavlja enakomeren in raven nanos prve plasti, kar zmanjšuje tveganje Warpinga. Prav tako pomembna je optimizacija temperature tiskalne plošče. Delovna plošča mora biti segreta na priporočeno temperaturo za uporabljeni filament. Pri materialih, kot sta ABS ali najlon, lahko zaprta tiskalna komora pomaga zmanjšati temperaturna nihanja.

Pomaga tudi počasno in nadzorovano hlajenje, zato je treba zmanjšati uporabo ventilatorjev, zlasti v prvih nekaj plasteh. Stalna temperatura v delovni komori pomaga preprečiti napetosti v materialu. Nastavitve rezalnika lahko prilagodite tudi tako, da povečate hitrost tiskanja prve plasti in izberete večjo širino črte. Funkcije, kot sta "Brim" ali "Raft", lahko uporabite za povečanje kontaktne površine modela na tiskalni plošči in s tem izboljšate oprijem. Nenazadnje ima pomembno vlogo tudi izbira filamenta. Materiali, kot je PLA, ki imajo nižjo stopnjo krčenja, so manj nagnjeni k deformacijam in Warpingu ter so lahko dobra alternativa za problematične izpise.

Z združitvijo teh ukrepov je mogoče znatno zmanjšati tveganje Warpinga in izboljšati kakovost tiska.

Pri večjih tiskovinah na vzmetnih jeklenih tiskarskih ploščah lahko pride do ukrivljanja materiala, zlasti pri širokih prvih plasteh. Zaradi močnih sil, ki delujejo na model, se lahko fleksibilna tiskalna plošča zlahka upogne, tudi če ima odličen oprijem.

Tukaj je nekaj načinov za odpravo težave:

► Preverite ukrivljenost: Preden ukrepate, preverite, koliko in na katerih mestih je tiskalna plošča ukrivljena. To lahko storite z ravnilom ali vodno tehtnico, tako da jo položite na tiskalno ploščo in preverite vrzeli. Za natančnejše meritve lahko s kosom papirja ali merilno palico preverite razdaljo med šobo in tiskalno ploščo na različnih mestih.

► Izravnajte tiskalno ploščo: Če je tiskalna plošča le rahlo ukrivljena, bo morda za izravnavo neravnin zadostovalo ročno izravnavanje. Prilagodite nastavitvene vijake pod tiskalno ploščo, da dosežete čim bolj enakomerno višino. Danes skoraj vsi tiskalniki podpirajo avtomatsko izravnavo postelje: uporabite jo za izravnavo neravnin v programski opremi.

► Preverite grelno podlogo: Včasih vzrok ni dejanska tiskalna podloga, temveč neenakomerna porazdelitev toplote. Preverite, ali je grelna podloga pravilno nameščena in leži ravno. Če je ohlapna ali poškodovana, jo zamenjajte.

► Zamenjajte tiskalno ploščo: Če je tiskalna plošča močno ukrivljena, je njena zamenjava pogosto najboljša rešitev. Izberite visokokakovostno tiskalno ploščo iz materialov, kot so steklo, aluminij ali jeklo s PEI prevleko. Steklene plošče so na primer še posebej ravne in odporne na upogibanje, vendar manj prožne kot drugi materiali.

► Uporabite fleksibilne tiskalne plošče: Fleksibilne magnetne tiskalne plošče lahko kompenzirajo manjše neravnine in olajšajo odstranjevanje natisnjenih modelov. Preprosto jih namestimo na obstoječo delovno podlago in tako delno prikrijejo neravnine.

► Uporabite programsko kompenzacijo: Številni 3D tiskalniki ponujajo možnost aktiviranja izravnave mrežne podlage. To vključuje merjenje površine tiskalne podlage, tiskalnik pa med tiskanjem prilagodi Z-os, da izravna morebitne neravnine.

Za magnetno tiskalno površino priporočamo, da magnetno ploščo pritrdite neposredno na kovinsko tiskalno površino. To optimizira prenos toplote med ogrevano tiskalno površino in natisnjenim modelom, saj vmes ni izolacijske plasti. Kovinska tiskalna površina je posebej zasnovana za učinkovito prevajanje toplote, kar je pomembno za dober oprijem in zmanjšanje deformacij med tiskanjem.

Če pa ima vaš 3D tiskalnik kot del ogrevane podlage integrirano stekleno ploščo, kot je to pri nekaterih Artillery tiskalnikih, morate magnetno podlago pritrditi na stekleno ploščo. V tem primeru je steklena plošča glavna površina za tiskanje.

Zapletene tuljave so težava, vendar se redko pojavljajo, saj se jim običajno izognemo z avtomatiziranim postopkom navijanja. Najpogosteje se to zgodi, ko se prvič odpre tuljava s filamentom in se filament napelje v ekstruder. Predvsem pri togih filamentih, kot je PLA, se lahko filament zaradi napetosti na tuljavi razrahlja in zaplete. Pri fleksibilnih filamentih je to manj pogosto, pri togih materialih, kot so PLA ali kompozitni filamenti, pa se to dogaja pogosteje in je seveda zelo moteče.

Če se filament zaplete, tiskalnik nadaljuje z normalnim delovanjem in postopoma vleče zapleten vozel vse dlje, dokler se na koncu ne zatakne in je treba tiskanje ustaviti. Na srečo je težavo enostavno odpraviti. Filament lahko preprosto odvijete, pri čemer pazite na vzdrževanje napetosti, da se ne bi ponovno zapletel. Odvijanje nadaljujte, dokler ne najdete točke, kjer se je filament zapletel, in ga razvozlajte. Nato preverite še celoten filament za morebitne nadaljnje zaplete.

Ko je filament razvozlan, ga enakomerno navijte nazaj in pazite, da ostane napet. Izogibajte se ohlapnemu navijanju filamenta okoli tuljave, saj se lahko zaradi tega ponovno zaplete. Celoten postopek ne bi smel trajati dlje kot 5–10 minut, nato pa bi moral biti filament pripravljen za uporabo brez nadaljnjih težav.

Nasvet: Na platformi MakerWorld ali podobnih platformah lahko najdete nešteto STL datotek za praktične navijalke za tuljave filamentov, ki jih lahko sami natisnete in uporabite za pravilno navijanje tuljav nagnjenih k zapletanju!

Premike plasti običajno povzročijo napačne nastavitve ali slabo napeti jermeni. Jermeni morajo biti pravilno napeti, ne preveč ohlapni, a tudi ne preveč zategnjeni. Prepričajte se, da so vsi vijaki na oseh priviti ter da so tirnice čiste in namazane. Poleg tega morajo biti nastavitve hitrosti, pospeška in sunkov pravilno nastavljene. Dobra rešitev za preprečevanje premika plasti je pogosto zmanjšanje pospeševanja in sunkov ter zmanjšanje hitrosti tiskanja

Pri številnih 3D tiskalnikih je tiskalna plošča najtežji premikajoči se del, zato premiki plasti pogosto najprej vplivajo na ploščo. Ker se plošča pogosto premika vzdolž Y-osi, se premiki plasti običajno pojavljajo bolj vzdolž Y-osi kot vzdolž X-osi. Preverite tudi napajanje koračnih motorjev in se prepričajte, da kabelske povezave niso zrahljane. Nazadnje se prepričajte, da sta tiskalna plošča in tiskalnik na stabilni površini brez vibracij.

Če želite ugotoviti, kje je težava, lahko natisnete kalibracijsko kocko. To vam bo pomagalo prepoznati prizadeto območje in odpraviti težavo.

Izbira prave šobe za 3D tiskalnik je odvisna od več dejavnikov, kot so želena raven podrobnosti, hitrost, kompatibilnost materialov in predvidena uporaba natisnjenega predmeta. Tukaj je nekaj smernic:

► Velikost šobe (premer):

• Majhne šobe (0,2 mm do 0,3 mm): Idealne so za podrobne odtise, kjer so pomembne fine strukture. Slabost je, da tiskanje traja dlje.
• Standardne šobe (0,4 mm): Univerzalne in primerne za večino uporab. Te šobe ponujajo dober kompromis med hitrostjo tiskanja in podrobnostmi.
• Velike šobe (0,6 mm do 1 mm): Primerne so za velike, manj podrobne predmete, kjer je hitrost pomembnejša od natančnosti.

► Izbira materiala:

• Medeninaste šobe: Primerne so za standardne filamente, kot so PLA, PETG in ABS. Vendar se hitro obrabijo pri abrazivnih materialih, kot so karbonska vlakna ali lesni filamenti.
• Kaljeno jeklo: Priporočljivo je za abrazivne materiale, ker so te šobe izjemno odporne proti obrabi. So manj toplotno prevodne, kar lahko nekoliko zviša temperaturo tiskanja.
• Specialne šobe (npr. Ruby, CHT, ObXidian, DiamondBack itd.): Zasnovane so za industrijsko uporabo ali zelo zahtevne materiale. So trpežne, vendar drage.

► Specifične zahteve:

• Visokotemperaturni tisk: Uporabite šobe, zasnovane za visoke temperature (npr. kaljeno jeklo za PEEK ali PEI).
• Tiskanje z več materiali: Če uporabljate različne materiale, izberite šobe, ki jih je mogoče enostavno očistiti.

Ventilatorji Noctua so znani po svojem tihem delovanju in učinkovitosti, zaradi česar so priljubljena izbira za uporabo v 3D tiskalnikih. Možnost namestitve ventilatorja Noctua na vaš 3D tiskalnik je odvisna od več dejavnikov:

Kompatibilnost z velikostjo ventilatorja: Ventilatorji Noctua so na voljo v različnih velikostih (npr. 40 mm, 60 mm, 80 mm, 120 mm). Vaš 3D tiskalnik mora imeti nosilec za ustrezno velikost ventilatorja ali pa ga je treba prilagoditi (npr. z natisnjenim adapterjem).

Napetost: Večina 3D tiskalnikov uporablja ventilatorje z napetostjo 12 V ali 24 V. Prepričajte se, da je vaš ventilator Noctua kompatibilen z delovno napetostjo vašega tiskalnika. Noctua ponuja adapterje ali modele, zasnovane za različne napetosti.

Vrsta priključka: Preverite, ali želeni ventilator Noctua uporablja isti priključek kot ventilator vašega 3D tiskalnika (običajno priključek JST ali Molex).

Modifikacije: Če vaš tiskalnik ni neposredno pripravljen za ventilator Noctua, lahko natisnete nosilce ali uporabite adapterje, ki omogočajo pritrditev ventilatorja.

Stringing, znano tudi kot "Oozing" ali "nitkanje", je pojav, pri katerem se med različnimi deli natisnjenega predmeta pojavijo tanke niti staljenega filamenta. Do tega pride med 3D tiskanjem, ko se tiskalna glava premika iz enega položaja v drugega, ne da bi pri tem aktivno iztiskala material. Te niti nastanejo, ker staljeni material zdrsne iz šobe, podobno kot pri pištoli za vroče lepilo.

Nitke vplivajo na estetiko natisnjenega predmeta, v nekaterih primerih pa lahko omejijo funkcionalnost, če je niti težko odstraniti. Vendar se lahko z optimiziranimi nastavitvami tiskanja in rednim vzdrževanjem tiskalnika učinkovito izognemo Stringingu.

Vzroki za Stringing:

• Nezadostno umikanje: Če se filament med premikanjem tiskalne glave ne odmakne dovolj, material ostane v šobi in lahko nenadzorovano uhaja.
• Previsoka temperatura tiskanja: Pri visokih temperaturah filament postane bolj tekoč in lažje kaplja iz šobe.
• Hitrost premikanja: Premajhna hitrost premikanja lahko poslabša težavo, saj se šoba dlje časa zadržuje nad odprtimi površinami.
• Material za tiskanje: Nekateri materiali, kot sta TPU ali PETG, so bolj nagnjeni k Stringingu kot drugi, kot je npr. PLA.

Tukaj je nekaj nasvetov, kako preprečiti Stringing:

Optimizirajte nastavitve za umik (Retraction):

• Retraction Distance (razdalja umikanja): Povečajte razdaljo, na kateri se filament umakne. Običajne vrednosti so od 1 do 7 mm, odvisno od tipa tiskalnika in ekstruderja.
• Retraction Speed (hitrost umikanja): Nastavite višjo hitrost, da zagotovite hiter umik filamenta iz šobe.

Znižajte temperaturo tiskanja:

• Temperaturo tiskanja zmanjšujte postopno (npr. za 5 °C), da zmanjšate viskoznost filamenta. Prepričajte se, da se material še vedno lepo iztisne.

Čistilno gibanje (Wiping):

• V rezalniku aktivirajte Coast- ali Wipe-funkcijo, tako da šoba med umikanjem pomete čez že natisnjen material in odstrani niti.

Povečajte hitrost tiskanja:

• Povečajte hitrost gibanja med tiskalnimi segmenti, da preprečite, da bi se šoba zadrževala dovolj dolgo, da bi povzročila nitkanje. Pogosto so v pomoč vrednosti 150–250 mm/s.

Vzdrževanje tiskalnika:

• Prepričajte se, da je šoba čista in da ni zamašenih ali obrabljenih mest, zaradi katerih bi lahko material nenadzorovano uhajal.

Izbira materiala:

• Če se pri določenih materialih pojavi Stringing, preizkusite druge vrste filamentov ali blagovne znamke, ki so manj nagnjene k nitkanju.

Za prilagoditev nastavitev uporabite Stringing-Test iz spletne baze podatkov (npr. Thingiverse). Ti testi pogosto vključujejo več stolpov, med katerimi se tiskalnik premika, kar vam omogoča, da ciljno zmanjšate Stringing.

Če je šoba preblizu tiskalne plošče, lahko pride do težav, kot so praske, blokiran pretok filamenta ali težave z oprijemom. Če želite to odpraviti, najprej preverite izravnavo plošče. Danes ima večina tiskalnikov samodejno izravnavo oz. nivelacijo. Ročno izravnavo lahko izvedete s kosom papirja: šobo namestite nad vogal plošče, papir potisnite med njima in prilagodite višino, da jo boste lahko zlahka premikali. Ta postopek ponovite na vseh vogalih in na sredini.

Nato prilagodite Z-Offset, razdaljo med šobo in tiskalno ploščo. Ta odmik postopoma povečujte (npr. v korakih po 0,05 mm), dokler razdalja ni zadostna. To nastavitev lahko izvedete neposredno na tiskalniku ali v rezalniku. Preverite tudi ravnost grelne plošče; če so na njej neravne površine, lahko pomaga steklena plošča.

Za preverjanje nastavitev je koristen First Layer Calibration Print. Pravilno nastavljena šoba bo filament enakomerno in ravno nanesla, ne da bi bil videti stisnjen ali zvit.

Če 3D tiskalnik filamenta ne podaja pravilno, je lahko vzrokov več. Pogosto je vzrok zamašena ali delno zamašena šoba. V tem primeru je treba šobo očistiti s čistilno iglo ali opraviti Cold Pull. Težave z ekstruderjem, kot so umazani ali obrabljeni zobniki, lahko prav tako ovirajo pretok filamenta. Pri tem lahko pomagata čiščenje in ponovna nastavitev kontaktnega tlaka.

Prenizka temperatura tiskanja bo preprečila popolno taljenje filamenta, zato prilagodite temperaturo v skladu z navodili proizvajalca. Moker filament lahko povzroči težave zaradi mehurčkov ali neenakomernega pretoka. Sušite ga v ustrezni napravi ali pečici pri nizki temperaturi. Preverite tudi vhod ekstruderja za ostanke filamenta in ga očistite, da preprečite blokade. Če ekstruder ne oprime filamenta dovolj tesno, povečajte kontaktni tlak.

Tudi prevelike hitrosti tiskanja lahko poslabšajo pretok filamenta, zato je priporočljivo zmanjšati hitrost, zlasti pri materialih, kot sta PETG ali ABS. Nazadnje so lahko vzrok tudi mehanske težave, kot je okvarjen ali pregret motor ekstruderja. V tem primeru preverite motor in ožičenje. S temi ukrepi lahko obnovite pretok filamenta in izboljšate kakovost tiska.

V spletni trgovini 3DJake lahko na več načinov dostopate do filamentov, kompatibilnih s sistemom Bambu Lab AMS.

• iskanje s filtrom „Kompatibilnost > Bambu Lab AMS"
• iskanje v kategoriji Bambu Lab AMS kompatibilni filamenti
• uporaba Bambu Lab AMS Guide s kompatibilnimi velikostmi tuljav, razvrščenimi po blagovnih znamkah

Upoštevajte, da je kompatibilnost navedena le pri določenih velikostih tuljav. V vodniku Bambu Lab AMS Guide si lahko natančno preberete, katere tuljave so primerne za večmaterialni sistem.

Materiali za 3D tiskanje, primerni za zunanjo uporabo, morajo biti odporni na vremenske vplive, UV žarke in vlago. Materiali, kot je PLA, so manj primerni za uporabo na prostem, saj so bolj občutljivi na UV sevanje in vlago. ASA, PETG, ABS, PA, PC in TPU so po drugi strani primernejši za zunanjo uporabo, vendar njihova primernost ni odvisna le od samih lastnosti materialov, temveč tudi od posebnih pogojev in njihove obdelave. Brez dodatnih ukrepov je lahko življenjska doba v ekstremnih pogojih (močno UV sevanje, stalna vlaga) omejena. Priporočamo, da pri proizvajalcu preverite lastnosti filamentov ali pa uporabite posebej UV stabilizirane različice.

Obstaja veliko razlogov, zakaj se 3D tiskalnik lahko pregreje. Tukaj je nekaj možnih vzrokov:

Nezadostno prezračevanje: Tiskalnik je nameščen v slabo prezračevanem prostoru, kar preprečuje učinkovito odvajanje toplote. Notranji ventilatorji ali hladilni sistemi ne delujejo pravilno.

Okvarjene komponente: Zaradi okvare se lahko ekstruder ali grelna plošča segrejeta nad nastavljeno temperaturo. Tudi temperaturni senzorji so lahko okvarjeni in ne zagotavljajo pravilnih vrednosti, zaradi česar grelni sistem prekomerno kompenzira.

Preobremenitev napajanja: Če je tiskalnik opremljen s komponentami, ki potrebujejo več energije, kot jo lahko zagotovi napajalnik, lahko to povzroči pregrevanje.

Neprimerna temperatura okolice: Če tiskalnik deluje v že toplem prostoru, bo to vplivalo na splošno temperaturo sistema.

Nepravilne nastavitve temperature: Vrednosti temperature za šobo ali ogrevano podlago so morda v programski opremi za tiskanje nastavljene previsoko.

Onesnaženje ali blokade: Blokade v ekstruderju lahko ovirajo odvajanje toplote in povzročijo lokalno pregrevanje.

Zastarela ali okvarjena integrirana programska oprema: Integrirana programska oprema je morda okvarjena ali pa jo je treba posodobiti, saj zastarela programska oprema morda ne uravnava več pravilno nadzora temperature.

Nezadosten pretok materiala: Če filament ne teče enakomerno, lahko pride do pregrevanja šobe.

► Možne rešitve:

• Preverite ventilatorje in se prepričajte, da vsi hladilni sistemi delujejo.
• Preverite integrirano programsko opremo in jo po potrebi posodobite.
• Preverite temperaturne senzorje in ožičenje.
• Prepričajte se, da so temperaturni parametri v programski opremi za tiskanje pravilno nastavljeni.
• Očistite ekstruder in preverite, d ni zamašen.

Podporne strukture so bistveno orodje pri 3D tiskanju za uspešno izvedbo kompleksnih geometrij in zahtevnih modelov. Potrebne so predvsem za podporo previsov, prosto lebdečih delov in drugih delov modela, ki med postopkom tiskanja nimajo ustrezne podpore.

Tipičen primer uporabe podpornih struktur so previsi , ki odstopajo od navpične osi za več kot 45°. Brez opore bi filament visel v zraku in se povešal, kar lahko povzroči deformacijo ali nepopolne površine tikovin. Enako pomembni so za prosto lebdeče dele, kot so roke figur ali vodoravno štrleči elementi. Brez opor ti deli ne bi imela podlage, na katero bi lahko nanašali filament.

Podporne strukture se uporabljajo tudi za kompleksne geometrije, kot so modeli z notranjimi votlinami, diskontinuirnimi komponentami ali medsebojno prepletenimi strukturami. Pomagajo ohranjati celovitost modela med postopkom tiskanja. Podporne strukture izboljšajo tudi kakovost tiskanja na težavnih območjih, saj preprečujejo povešanje filamentov v primeru previsov ali mostov. Zagotavljajo tudi stabilnost za velike ali nestabilne modele, saj preprečujejo, da bi se predmet med tiskanjem ukrivil ali prevrnil.

Za učinkovito uporabo podpornih struktur programska oprema za rezanje ponuja različne možnosti. Podpore lahko aktivirate samo za previse in prilagodite parametre, kot so gostota, razmik in vrsta materiala, da dosežete optimalno razmerje med stabilnostjo in enostavnostjo odstranjevanja. Za posebej zahtevne izpise lahko uporabite topen material, kot je PVA. Ta material se tiska z dvojno ekstruzijskimi tiskalniki in ga je po tiskanju mogoče enostavno raztopiti z vodo.

V nekaterih primerih podporne strukture niso potrebne. Optimizirani modeli, ki so zasnovani tako, da zmanjšujejo ali podpirajo previse, pogosto ne potrebujejo dodatnih podpor. Nekateri FDM tiskalniki in filamenti zlahka prenesejo manjše previse (do 45°). Materiali z visoko stopnjo oprijema, kot sta PETG ali TPU, prav tako olajšajo tiskanje takšnih geometrij brez dodatnih podpor.

Ostankov filamenta ni treba zavreči; obstaja več ustvarjalnih in uporabnih načinov za njegovo ponovno uporabo. Ostanki filamenta so idealni za manjše tiskarske projekte, kot so miniature, obeski za ključe ali rezervni deli. Uporabite jih lahko tudi za večbarvne tiske, tako da med tiskanjem ročno spreminjate barve in tako ustvarite zanimive učinke plastenja ali spreminjanja barv.

Če ste tehnično spretni, lahko ostanke celo reciklirate. S posebnimi napravami lahko ostanke filamenta stalite in jih predelate v nove tuljave ali pelete filamentov. Tudi brez naprave za recikliranje lahko ostanke uporabite za varjenje, na primer za popravljanje poškodovanih odtisov ali spajanje zlomljenih delov - za to je idealno 3D tiskarsko pisalo ali spajkalnik.

Ostanki filamentov so tudi odlična osnova za "naredi sam" in rokodelske projekte. Uporabite jih lahko za dekorativne predmete, nakit ali projekte modeliranja, kot so diorame ali detajli. Iz ostankov lahko natisnete tudi praktične predmete za vsakdanjo uporabo, kot so držala za kable, kljuke ali obeski za ključe. Idealni so tudi za testiranje parametrov tiskanja, kot sta temperatura in hitrost, ali za tiskanje kalibracijskih predmetov.

Ostanki filamenta so lahko tudi dragocen vir za otroke in izobraževalne projekte. Uporabljajo se lahko kot rokodelski materiali ali v delavnicah in šolskih projektih za učenje osnov 3D tiskanja. Umetniki in oblikovalci lahko ostanke uporabijo tudi za projekte recikliranja ali skulpture. Vsestranske lastnosti koškov filamentov so koristne tudi za kolaže ali mešana umetniška dela.

Ostanki filamentov so torej veliko več kot le odpadki - ponujajo številne možnosti za ustvarjalno, funkcionalno in trajnostno uporabo. Vredno jih je obdržati in uporabiti v novih projektih!

Za 3 -tiskanje je na voljo široka paleta programske opreme za rezanje. Tukaj so najbolj znani in najpogosteje uporabljeni programi, ki podpirajo različne zahteve in modele tiskalnikov:

► Ultimaker Cura

Software

Opis: Ena najbolj priljubljenih in široko uporabljenih odprtokodnih programov za rezanje (Open-Source-Slicer-Software). Enostaven za uporabo, a zmogljiv tudi za napredne uporabnike.

Operacijski sistem: Windows, macOS, Linux.

Prednosti:

• velika Community in redne posodobitve
• kompatibilnost z večino 3D tiskalnikov
• napredni profili tiskanja za številne materiale
• stroški: brezplačno

► PrusaSlicer

Software

Opis: Razvit s strani Prusa Research, temelji na Slic3r, vendar je bistveno izboljšan in optimiziran. Idealen za tiskalnike Prusa, primeren pa je tudi za druge naprave.

Operacijski sistem: Windows, macOS, Linux.

Prednosti:

• optimizirano za tiskanje na več materialov
• podpora za SLA in FDM tiskalnike
• obsežne možnosti nastavitev
• stroški: brezplačno

► Simplify3D

Opis: Komercialna programska oprema za rezanje z velikim številom funkcij in uporabniku prijaznim vmesnikom. Posebej priljubljena pri profesionalnih uporabnikih.

Platforme: Windows, macOS, Linux.

Prednosti:

• zelo natančen nadzor nad parametri tiskanja
• podpira različne tiskalnike
• zmogljiva funkcionalnost podporne strukture
• stroški: plačljivo (enkratna licenčnina)

► Slic3r

Software

Opis: Odprtokodni rezalnik, ki ponuja številne napredne funkcije. Osnova za PrusaSlicer.

Platforme: Windows, macOS, Linux.

Prednosti:

• modularna zasnova za razširitev
• podpira večplastno ekstruzijsko tiskanje
• stroški: brezplačno

► ChiTuBox

Software

Opis: Specializirana programska oprema za SLA in smolne tiskalnike, še posebej priljubljena med uporabniki tiskalnikov Elegoo in Anycubic.

Platforme: Windows, macOS.

Prednosti:

• optimizirano za tiskanje s smolo
• enostavno upravljanje za natančno izdelavo podporne strukture
• stroški: osnovna različica je brezplačna, Pro različica je plačljiva

► Lychee Slicer

Software

Opis: Še ena priljubljena programska oprema za tiskalnike na osnovi smole in SLA, ki jo odlikuje intuitivno upravljanje in orodja za podporno strukturo..

Platforme: Windows, macOS.

Prednosti:

• idealno za podrobne modele
• avtomatska in manualna podpora
• stroški: osnovna različica je brezplačna, Pro različica je plačljiva

► KISSlicer

Software

Opis: Kratica za »Keep It Simple Slicer« je namenjena tako začetnikom kot profesionalcem s podrobnimi nastavitvami.

Platforme: Windows, macOS, Linux.

Prednosti:

• podpira večplastno ekstruzijo
• napredne nastavitve tiskanja
• stroški: osnovna različica je brezplačna, Pro različica je plačljiva

► MatterControl

Software

Opis: Vsestranski rezalnik, ki vključuje tudi funkcije za urejanje modelov in upravljanje tiskalnikov.

Platforme: Windows, macOS, Linux.

Prednosti:

• ntegriran CAD-Editor
• Cloud-Management za tiskarska opravila
• stroški: brezplačno

► FlashPrint

Software

Opis: Razvil jo je FlashForge za svoje 3D tiskalnike, vendar je primerna tudi za druge modele.

Platforme: Windows, macOS.

Prednosti:

• enostavna uporaba
• dobra integracija s tiskalniki FlashForge
• stroški: brezplačno

► Repetier-Host

Software

Opis: Vsestranska programska oprema, ki se lahko uporablja kot rezalnik in upravitelj tiskalnikov.

Platforme: Windows, macOS, Linux.

Prednosti:

• podpora za več programov za rezanje (npr. CuraEngine, Slic3r)
• možnost neposrednega upravljanja tiskalnikov
• stroški: brezplačno

► ideaMaker

Software

Opis: To programsko opremo je razvilo podjetje Raise3D, primerna pa je tako za njihove tiskalnike kot za druge naprave.

Platforme: Windows, macOS, Linux.

Prednosti:

• uporabniku prijazen vmesnik
• dobri profili materialov
• stroški: brezplačno

► AstroPrint

Software

Opis: Rešitev v oblaku, ki poenostavlja rezanje in upravljanje tiskalnika.

Platforme: spletni brskalnik, Windows, macOS, Linux.

Prednosti:

• ntegracija v Cloud
• daljinsko upravljanje tiskalnikov
• stroški: osnovna različica je brezplačna, napredne funkcije so plačljive

► OctoPrint

Software

Opis: Tehnično ni čisti rezalnik, temveč programska oprema za upravljanje tiskalnikov, ki podpira vtičnike rezalnikov, kot sta Cura ali Slic3r.

Platforme: Raspberry Pi, Windows, macOS, Linux.

Prednosti:

• daljinsko upravljanje in spremljanje tiskalnikov
• odprtokodna programska oprema z mnogimi razširitvami
• stroški: brezplačno

Ta izbor ponuja primerno rešitev za praktično vsako uporabo in vsako raven izkušenj. Ne glede na to, ali gre za začetnike, napredne uporabnike ali profesionalce – izbira programske opreme je odvisna od specifičnih zahtev in modela tiskalnika.

Pri najnovejših 3D tiskalnikih z najsodobnejšo tehnologijo ni treba ročno izravnavati tiskalne površine pred vsakim tiskanjem. Dandanes sistemi za samodejno izravnavo to nalogo opravijo avtomatsko. Ti sistemi natančno izmerijo tiskalno površino na več točkah in kompenzirajo neravnine s prilagajanjem odmika Z.

Če vaš tiskalnik nima sistema za avtomatsko niveliranje oz. izravnavo, morate tiskalno ploščo redno nivelirati, še posebej, če:

• ste tiskalnik prenašali
• ste namestili novo delovno ploščo
• oprijem prvega sloja ni več optimalen

Za najboljše rezultate je priporočljivo, da pri nastavitvi novega tiskalnika vedno izvedete manualno izravnavo, tudi če ima tiskalnik avtomatski sistem.

Če se na šobi nabira filament, morate najprej preveriti izravnavo podlage, saj lahko šoba, ki je nastavljena preblizu, podrgne ob filament. Šobo očistite tako, da previdno odstranite nakopičen filament pri visoko temperaturnem tiskanju s pinceto ali mehko krpo oziroma s čistilno iglo. Cold Pull s posebnim filamentom (npr. najlonom ali PLA) lahko pomaga tudi odstraniti nečistoče iz šobe. Prepričajte se, da je temperatura tiskanja pravilno nastavljena – niti prenizka niti previsoka – in očistite tiskalno podlago, da izboljšate oprijem. Po potrebi uporabite sredstvo za lepljenje. Po potrebi zmanjšajte hitrost tiskanja in pretok materiala, da zagotovite enakomerno iztiskanje filamenta.

Če po čiščenju opazite, da je šoba poškodovana ali obrabljena, jo zamenjajte. Redno vzdrževanje in ustrezne nastavitve tlaka bodo učinkovito preprečile to težavo.

Če se filament pretrga, lahko težavo odpravite in preprečite nadaljnje trganje z naslednjimi koraki:

1. Začasno ustavite postopek tiskanja

Če tiskalnik deluje, začasno ustavite postopek tiskanja. Mnogi sodobni 3D tiskalniki imajo Resume-Funktion ali senzor filamenta, ki samodejno ustavi tiskanje, če filament zmanjka ali se pretrga.

2. Odstranite filament

Previdno odstranite pretrgan filament iz ekstruderja. Če je del filamenta še vedno v hotendu, segrejte tiskalnik na ustrezno temperaturo za material (npr. PLA: 200 °C) in iztisnite ostanek.

3. Ponovno napeljite filament ali vstavite novega

Če je filament rahlo pretrgan: Če je filament le rahlo natrgan, del povsem odrežite in filament ponovno vstavite.

Če je filament popolnoma pretrgan: Zamenjajte kos filamenta z novim ali ga povežite z metodo varjenja filamentov, npr. z uporabo SUNLU Filament Connector.

4. Preverite možne vzroke

Natrgan ali pretrgan filament pogosto kaže na naslednje težave:

• Vlaga: Filament, ki je vsrkal vlago, postane krhek. Posušite ga v sušilniku filamentov ali pri nizki temperaturi v pečici (npr. 50–60 °C za PLA).
• Vodilo filamenta: Preverite, ali se Filament-Roller gladko premika in ne povzroča zatikanja.
• Zamašen ekstruder: Prevelik upor v ekstruderju lahko povzroči trganje filamenta.
• Preveč zategnjen napenjalnik jermena: Prepričajte se, da mehanizem za podajanje filamenta (Filament-Feed-Mechanismus) ni pretesno nastavljen, saj lahko to poškoduje filament.

5. Nadaljujte s tiskanjem

Po zamenjavi ali popravilu filamenta lahko nadaljujete s tiskanjem, če ima tiskalnik funkcijo nadaljevanja tiskanja (Resume-Funktion).

Razcepljene plasti, znane tudi kot Split Layers, se pojavijo, ko posamezne plasti 3D tiskovin niso dovolj povezane. Zaradi tega se plasti ločijo ali pride do pojava vidnih razpok.

Pogosti vzroki za razcepljene plasti:

► Prenizka temperatura tiskanja: Če je temperatura tiskanja prenizka, se filament ne more pravilno stopiti, kar zmanjša oprijem med plastmi.

Rešitev: Postopoma zvišujte temperaturo tiskanja znotraj priporočenih temperaturnih območij filamenta.

► Prepih ali neenakomerno hlajenje: Še posebej pri materialih, kot sta ABS ali ASA, hladen zrak povzroči hitro ohlajanje plasti, kar vodi do napetosti in razpok.

Rešitev:

• Zmanjšajte uporabo ventilatorjev (npr. 0–20 % hlajenje pri ABS).
• Uporabite zaprto delovno komoro ali tiskalnik z ohišjem.

► Neustrezna hitrost tiskanja: Previsoke hitrosti tiskanja skrajšajo čas, v katerem se filament dovolj oprime prejšnje plasti.

Rešitev: Zmanjšajte hitrost tiskanja. Počasnejše tiskanje je še posebej ugodno za debelejše plasti (npr. 0,3 mm).

► Nastavitve višine plasti in ekstruzije: Prevelika višina plasti glede na širino šobe bo povzročila slabo povezavo med plastmi.

Rešitev: Zmanjšajte višino plasti (npr. največ 80 % premera šobe). Zagotovite, da je hitrost iztiskanja pravilno nastavljena za prenos zadostne količine materiala.

►Vlaga: Vlažen filament je težko iztisniti in lahko poslabša oprijem med plastmi.

Rešitev: Pred tiskanjem filament posušite (npr. v sušilniku filamentov ali pečici).

► Nepravilna izravnava tiskalne plošče: Če se prva plast ne oprime pravilno, so lahko naslednje plasti nestabilne in se razcepijo.

Rešitev: Preverite nastavitve izravnave tiskalne plošče in Z-Offset-a.

► Izbira materiala in temperatura delovne komore: Nekateri materiali, kot sta ABS ali najlon, zahtevajo višjo temperaturo delovne komore, da se zagotovi dober oprijem.

Rešitev:

• Uporabite ogrevano tiskalno komoro ali ohišje.
• Prepričajte se, da je temperatura ogrevane plošče pravilno nastavljena (npr. ABS: 90–110 °C).

Tiskanje s smolo, znano tudi kot stereolitografija (SLA) ali Masked Stereolithography Apparatus (MSLA), je oblika 3D tiskanja, ki za izdelavo zelo natančnih in detaljnih predmetov uporablja tekočo smolo (Resin), občutljivo na UV žarke.

Tiskalnik na smolo modele ustvarja plast za plastjo. Posamezne plasti se ustvarijo s strjevanjem smole zahvaljujoč UV svetlobi ali laserjem. LCD zaslon (za tiskalnike MSLA) ali laser (za tiskalnike SLA) osvetli želeno obliko plasti. Po vsaki strjeni plasti se tiskalna plošča spusti za določeno višino plasti, tako da se lahko osvetli naslednja plast.

Po tiskanju je model še vedno rahlo lepljiv in ga je treba strditi z UV svetlobo (npr. v Wash & Cure Station), da se popolnoma strdi in postane stabilen.

Prednosti:

• bistveno višja ločljivost in detajli
• gladke površine
• idealno za kompleksne geometrije (miniature, nakit, medicinske namene)

Slabosti:

• višji stroški materiala
• natisnjene modele je treba očistiti in naknadno utrditi
• previdno ravnanje s smolo in zaščitna oprema

Izbira pravega tiskalnika na osnovi smole je ključnega pomena za uspeh pri 3D tiskanju. Tukaj je nekaj pomembnih meril, ki vam bodo pomagala pri izbiri:

Ločljivost tiskanja in detajli:

• Ločljivost XY: Ločljivost določa finost podrobnosti, ki jih lahko tiskalnik reproducira. Za detaljne tiskovine je idealna visoka ločljivost (npr. 35–50 mikrometrov).
• Natančnost osi Z: Debelina plasti 10-50 mikrometrov je običajna in vpliva na gladkost površin.
• Pozor: Pri večjih delovnih površinah se ločljivost porazdeli, zato tiskalnik 8K ne zagotavlja avtomatsko podrobnejših rezultatov kot model 4K z enako natančnostjo!

Obseg tiskanja:

• Tiskalniki na smolo imajo pogosto manjšo prostornino za tisk kot FDM tiskalniki.

► Majhne figure ali nakit: Zadostuje manjša delovna prostornina.

► Večji prototipi ali komponente: Smiseln je tiskalnik z večjo prostornino.

Vir svetlobe in tehnologija:

• Enobarvni LCD zasloni: Ti so trpežnejši, omogočajo krajši čas osvetlitve (1-2 sekundi na plast) in zato hitreje strjujejo smolo kot starejši barvni zasloni. Vendar upoštevajte, da specialne smole, kot so toplotno odporne različice, potrebujejo več časa za strjevanje.
• UV vir svetlobe: Visokokakovostni viri svetlobe zagotavljajo enakomerno strjevanje in boljšo kakovost tiska.

Enostavna uporaba:

• Enostavna kalibracija: Prepričajte se, da je tiskalnik enostavno nastaviti in kalibrirati.
• Zaslon na dotik in intuitivna programska oprema: Uporabniku prijazno upravljanje in jasni vmesniki omogočajo enostaven začetek uporabe.
• Slicer-Software: Dobri tiskalniki ponujajo prilagojen Slicer-Software, ki je optimiziran za napravo.

Izbira materiala:

• Izberite smolo (Resin), ki najbolj ustreza vašemu projektu. Prepričajte se, da vaš tiskalnik podpira smolo, ki jo želite uporabiti.
• Upoštevajte, da ima vsaka smola posebna navodila za obdelavo.

Za varno začetek tiskanja s smolo (Resin) morate upoštevati nekaj pomembnih točk.

► Tukaj je nekaj nasvetov:

Najpomembneje je, da za svoj 3D tiskalnik na umetno smolo pripravite primeren delovni prostor. Idealen je ločen, dobro prezračen delovni prostor, da se izognete umazaniji in kontaminaciji.

Čisto okolje zmanjšuje tveganje, da bi se v tiskovini pojavili prah ali tuji delci.

Tiskalnik mora biti postavljen na ravno in stabilno površino.

Izogibati se je treba neposredni sončni svetlobi, saj lahko UV svetloba strdi smolo.

Smola je strupena. Vedno uporabljajte nitrilne rokavice, zaščitna očala in po potrebi respirator.

Izogibajte se stiku kože s smolo in takoj očistite razlite snovi!

Za varen začetek 3D tiskanja s smolo ne potrebujete le tiskalnika, temveč tudi nekaj osnovne opreme za varno in učinkovito delo. Najprej potrebujete potrošni material, kot je tekoča smola, ki jo je treba izbrati tako, da ustreza tiskalniku. Priporočljivo je upoštevati varnostne ukrepe, saj lahko smola draži kožo in oči. Zato so nujne zaščitne rokavice, po možnosti iz nitrila, in zaščitna očala. Za zaščito pred hlapi je lahko koristen tudi respirator.

Za naknadno obdelavo tiskovin je potreben izopropanol ali podobno čistilo za odstranitev odvečne smole z natisnjenih predmetov. Prav tako je bistvena primerna kad ali posoda za pranje delov. Za dokončno strjevanje modelov se uporablja UV svetilka ali naprava za UV sušenje, idealno v kombinaciji z vrtljivo ploščo za enakomerno osvetlitev.

Poleg tega so lahko v pomoč praktični pripomočki, kot so lopatice, čopiči, papirnate brisače in silikonske podloge, ki ohranjajo delovno mesto čisto in olajšajo rokovanje s tiskovinami. Po želji je lahko koristen tudi pokrov ali zaščitni etui za tiskalnik, ki preprečuje prašenje in zagotavlja kakovost tiskanja.

S to osnovno opremo vas nič ne ovira pred uspešnim začetkom 3D tiskanja s smolo!

Obstajajo različne vrste smol, ki se razlikujejo po svojih lastnostih in uporabi. Tukaj je pregled najpogostejših vrst in njihove uporabe:

• Standard-Resin (standardna smola): Enostavna za uporabo, primerna za začetnike. Idealna za prototipe, figure in modele z drobnimi detajli.

• Tough-Resin (trpežna smola): Večja žilavost, bolj odporna na lomljenje in udarce. Idealna za funkcionalne prototipe, mehanske komponente in ohišja.

• Flexible-Resin (fleksibilna smola): Visoka elastičnost, podobna gumi. Idealna za tesnila, ročaje in elastične dele.

• High-Temperature-Resin (visokotemperaturna smola): Toplotno odporna in dimenzijsko stabilna pri visokih temperaturah. Idealna za livarske kalupe, tehnične prototipe in komponente za vroča okolja.

• Dental-Resin (dentalna smolo): Posebej zasnovana za medicinsko uporabo. Idealna za zobne opornice, proteze in kirurške pripomočke.

• Water-Washable-Resin (smola, pralna v vodi): Lahko se čisti z vodo namesto z izopropanolom. Ima podobne lastnosti kot standardna smola. Idealna za modele in prototipe za preprost postopek tiskanja.

Za brezhibne tiskovine je ključnega pomena določiti pravi čas osvetlitve za vaš tiskalnik s smolo, saj lahko prekratek ali predolg čas osvetlitve povzroči napake pri tiskanju. Tukaj je nekaj korakov in nasvetov za določitev optimalnega časa osvetlitve:

► Preverite specifikacije proizvajalca: Večina proizvajalcev smol navaja priporočen čas osvetlitve za tiskovine, odvisno od vrste tiskalnika in vira svetlobe.

► Izvedite testne tiskovine s kalibracijskimi modeli: Uporabite kalibracijske modele, posebej zasnovane za določanje časa osvetlitve. Ti modeli z različnimi testnimi območji prikazujejo, kateri čas osvetlitve daje najboljše rezultate. Zaradi prekratkega časa osvetlitve so podrobnosti nepopolne ali pa se plasti odlepijo; zaradi predolgega časa osvetlitve so podrobnosti zamegljene, smola pa se prilepi na FEP folijo. Uporabite kalibracijske modele, kot so:

• Resin Exposure Finder V2
• Resin XP2 Validation Matrix
• Phrozen XP Finder
• Photocentric XY Full Test
• Ameralabs Town Print

► Določite začetne vrednosti: Začnite s srednjo vrednostjo priporočenega razpona proizvajalca (npr. če je priporočeni čas osvetlitve med 2,5 in 3 sekundami, začnite z 2,7 sekunde in ga po potrebi spreminjajte).

► Nastavite osvetlitev podlage in plasti: Medtem ko prve plasti zahtevajo daljši čas osvetlitve (cca. 20–30 sekund), da se dobro oprimejo delovne plošče, lahko za običajne plasti uporabite krajši standardni čas (cca. 2–3 sekunde).

► Upoštevajte vplivne dejavnike:

• Vrsta LCD-ja: Enobarvni LCD-ji strjujejo smolo hitreje kot barvni zasloni, zato ustrezno prilagodite čas osvetlitve.
• Vrsta smole: Viskozne ali motne smole zahtevajo daljše čase; prosojne ali redke smole pogosto zahtevajo krajše čase.
• Višina tiska: Pri večjih tiskovinah bo morda treba prilagoditi osnovni čas osvetlitve, da se zagotovi močna oprijemljivost.

► Uporabite programska orodja: Nekateri programi za rezanje ponujajo prednastavitve za določene kombinacije tiskalnikov s smolo.

► Pridobite nasvete skupnosti: Na spletnih forumih, v skupinah in na aplikaciji Discord drugi uporabniki pogosto delijo svoj optimiziran čas osvetlitve za določene kombinacije tiskalnikov in smol. Uporabite te informacije.

Če se tiskovina prilepi na FEP folijo namesto na tiskalno ploščo, to običajno kaže na težave z oprijemom prvih nekaj plasti. Tukaj so možni vzroki in rešitve:

► Očistite tiskalno ploščo

Težava: Umazanija ali ostanki stare smole lahko poslabšajo oprijem.

Rešitev: Delovno ploščad temeljito očistite z izopropanolom (vsaj 90 %). Prepričajte se, da je površina suha in brez maščobe.

► Preverite FEP folijo

Težava: Poškodovana ali umazana FEP folija lahko povzroči, da se smola prilepi nanjo.

Rešitev: Preverite FEP folijo glede prask, lukenj ali umazanije. FEP folijo previdno očistite z izopropanolom. Po potrebi FEP folijo zamenjajte.

► Ustvarite nekoliko hrapavo delovno ploščo

Težava: Gladka delovna plošča lahko povzroči težave z oprijemom.

Rešitev: Z drobnim brusnim papirjem ustvarite rahlo hrapavo površino. Nato ploščo temeljito očistite.

► Pravilno kalibrirajte delovno ploščo

Vzrok: Če tiskalna plošča ni pravilno poravnana, prve plasti ne bodo imele zadostnega stika.

Rešitev: Za kalibracijo delovne plošče sledite navodilom tiskalnika. Za nastavitev pravilne razdalje med delovno ploščo in LCD zaslonom uporabite list papirja ali kalibracijsko kartico.

► Povečajte osnovni čas osvetlitve

Težava: Prekratek čas izpostavljenosti prvih slojev lahko povzroči slabo oprijemljivost.

Rešitev: Čas osvetlitve osnove povečujte v majhnih korakih (npr. za 5–10 sekund), dokler ni zagotovljen oprijem. Običajni osnovni čas osvetlitve: 20-40 sekund, odvisno od smole in tiskalnika.

► Prilagoditev osnovne plasti

Težava: Premajhno število ali preveč tanke osnovne plasti lahko povzročijo nezadosten oprijem.

Rešitev: Povečajte število osnovnih plasti (običajno 5–8 plasti). Izberite debelejšo osnovno plast (npr. 0,05–0,1 mm).

► Smolo temeljito premešajte

Težava: Premalo zmešana smola lahko povzroči slabši oprijem.

Rešitev: Pred uporabo plastenko s smolo dobro pretresite. Smolo v posodi previdno premešajte, pri čemer se izogibajte nastanku zračnih mehurčkov.

► Preverite položaj tiskalne plošče

Težava: Delovna plošča morda ni dovolj globoko v smoli.

Rešitev: Med kalibracijo se prepričajte, da tiskalna plošča rahlo pritiska na FEP folijo (z rahlim uporom na kalibracijskem listu).

► Preprečite strjevanje FEP folije

Težava: UV svetloba lahko strdi ostanke smole na FEP foliji in povzroči težave z oprijemom.

Rešitev: Previdno odstranite morebitne ostanke strjenega materiala s FEP folije s plastično lopatico. Izogibajte se neposredni sončni svetlobi ali UV svetlobi v bližini tiskalnika.

► Predhodno segrejte tiskalno ploščo

Težava: Pri nizkih sobnih temperaturah lahko smola postane bolj viskozna in poslabša oprijem.

Rešitev: Zagotovite, da je temperatura v prostoru vsaj 20–25 °C. Razmislite o rahlem predhodnem segrevanju smole (npr. z grelnikom).

Bela plast na tiskovinah iz smole je pogosta težava, ki se pojavi, če tekoče smole na površini modela ne odstranimo v celoti. Ko se smola strdi, se pojavijo grde bele lise.

Pogost vzrok je neustrezno čiščenje po tiskanju. Če ostanki tekoče smole ostanejo na modelu, se lahko med naknadno obdelavo ali strjevanjem tvorijo belo plast. Da bi se temu izognili, je treba model temeljito očistiti v izopropanolu (vsaj 90% čistosti). Pri tem je lahko v veliko pomoč čistilna enota ali ultrazvočni čistilec. Pomembno je tudi redno menjavanje čistilnega sredstva, da se prepreči kontaminacija.

Drug vzrok je lahko strjevanje v neugodnih razmerah. Če je na primer tiskovina še vedno vlažna ali so na njej ostanki izopropanola, lahko to povzroči belo ali mlečno plast. Zato je treba natisnjen model pred utrjevanjem popolnoma posušiti. Idealno je, da tiskovino strjujete v suhem, nadzorovanem okolju ali celo pod vodo, da zagotovite enakomerno strjevanje.

Prav tako se izogibajte predolgi izpostavljenosti UV svetlobi, saj lahko to povzroči nastanek bele plasti. V tem primeru je priporočljivo prilagoditi čas strjevanja v skladu s specifikacijami proizvajalca smole.

Seveda igra vlogo tudi kakovost uporabljene smole. Nekatere smole pod določenimi pogoji tvorijo belo plast. Zato uporabljajte visokokakovostne smole ter jih shranjujte na hladnem in temnem mestu. Pred uporabo smolo dobro pretresite, da enakomerno porazdelite pigmente in dodatke, saj lahko neenakomerna mešanica povzroči tudi slabo strjevanje.

Vpliv ima tudi okolje. Visoka vlažnost med strjevanjem lahko povzroči reakcijo s smolo, kar lahko povzroči nastanek bele plasti. Zato je pomembno, da se model strjuje v suhem prostoru in po potrebi uporabite razvlaževalnik zraka.

Življenjska doba LCD zaslona tiskalnika z umetno smolo je odvisna od vrste zaslona, ​​uporabe in delovnih pogojev. Vendar pa na splošno velja naslednje:

• Enobarvni LCD-ji imajo daljšo življenjsko dobo, približno 2000–4000 ur. Zagotavljajo hitrejše strjevanje in večjo učinkovitost, zaradi česar so bolj trpežni kot barvni LCD-ji.
• Starejši modeli tiskalnikov pogosto uporabljajo barvne LCD zaslone s povprečno življenjsko dobo od 500 do 1000 ur. Ti zasloni imajo krajšo življenjsko dobo in počasnejše strjevanje.

Dolgotrajnost FEP folije je močno odvisna od njene uporabe in nege. Zato je težko določiti splošno življenjsko dobo. Dejavniki, ki vplivajo na življenjsko dobo, vključujejo:

• Pogostost uporabe: Intenzivna uporaba skrajša življenjsko dobo.
• Nega: Previdno čiščenje in izogibanje praskam lahko podaljšata življenjsko dobo.
• Parametri tiskanja: Nepravilna kalibracija ali previsok pritisk lahko povzročita hitrejšo obrabo folije.
• Vrsta smole: Nekatere smole bolj vplivajo na folijo kot druge.

Če opazite, da se kakovost tiska zmanjša ali da ima folija vidne poškodbe, kot so praske ali vdolbine, jo je treba zamenjati. Nadomestne FEP folije so običajno poceni in jih je enostavno zamenjati.

Razlika med FEP folijo in ACF folijo je v lastnostih materiala in njihovi uporabi:

► FEP folija (fluorirani etilen propilen)

Lastnosti materiala:

• Prozoren, kemično odporen, toplotno odporen in fleksibilen.
• Visoka prepustnost svetlobe, zlasti za UV svetlobo, zaradi česar je idealen za tiskalnike na osnovi smole.
• Drsna površina, ki olajša odstranjevanje natisnjenega modela.

Uporaba:

• Standardno se uporablja v 3D tiskalnikih s smolo za tvorbo ločilne plasti med smolo in tiskalno ploščo.
• Enostavno zamenljivo in vzdržljivo ob dobrem vzdrževanju.

► ACF folija

Lastnosti materiala:

• Izboljšana mehanska trdnost in toplotna odpornost v primerjavi s FEP.
• Pogosto optimizirane lastnosti oprijema za zmanjšanje nekaterih težav pri tiskanju, kot je "lepljenje" modelov.
• Običajno manj fleksibilen in z večjo nosilnostjo.

Uporaba:

• Uporablja se lahko kot nadgradnja za FEP folije za doseganje boljših rezultatov pri določenih scenarijih tiskanja (npr. pri zelo velikih modelih ali posebnih smolah).

Ustrezna FEP folija mora biti vedno večja od delovne plošče tiskalnika. To zagotavlja, da jo je mogoče raztegniti čez rezervoar. Odvečni material lahko naknadno odrežete – to je povsem normalno.

Kako najti pravo velikost FEP folije:

• Izmerite delovno ploščo: Določite dimenzije tiskalne plošče.
• Izberite velikost FEP folije: Izberite FEP folijo, ki je na vsaki strani vsaj 60 mm večja.

Če se na LCD zaslon tiskalnika nabere smola, morate ukrepati hitro in previdno, da se izognete poškodbam. Tukaj je nekaj korakov, ki jih lahko izvedete:

1. Izklopite in izključite tiskalnik: Tiskalnik takoj izklopite in ga izključite iz električnega omrežja, da preprečite električne poškodbe in nevarnosti.

2. Nosite zaščitno opremo: Nosite rokavice za enkratno uporabo in se izogibajte stiku kože s smolo. Smola je lahko strupena in draži kožo.

3. Odstranjevanje smole: Razlito smolo nežno obrišite z mehko krpo, ki ne pušča vlaken, ali papirnato brisačo. Pazite, da se smole ne razleze še naprej.

4. Čiščenje zaslona: Uporabite primerno čistilo: izopropanol (IPA) z vsebnostjo alkohola 90 % ali več je idealen za nežno odstranjevanje smole. Mehko krpo rahlo namočite v IPA in nežno obrišite zaslon. Izogibajte se prekomernemu drgnjenju ali praskanju, saj lahko to poškoduje LCD zaslon.

5. Preverjanje: Preverite, ali je smola prodrla v druge dele tiskalnika, npr. v elektroniko ali sosednje dele. Po potrebi jih prav tako skrbno očistite.

6. Izogibajte se strjevanju: Tiskalnika med čiščenjem ne puščajte na neposredni sončni svetlobi ali UV svetlobi, sicer se bo smola na zaslonu strdila in jo bo težje odstraniti.

7. Testni zagon: Ko je zaslon čist in suh, preverite, ali deluje pravilno, tako da tiskalnik previdno ponovno vklopite.

Dodatni nasveti:

• Če se je smola že strdila ali je zaslon poškodovan, bo morda treba zamenjati LCD zaslon.
• Za prihodnje tiskanje priporočamo uporabo zaščitne krpe ali folije za zaščito zaslona pred umazanijo in iztekanjem smole.

Barvila za smole znamke 3DJake so bila posebej razvita za uporabo s smolo 3DJake Color Mix Resin. Ker se kemična sestava in viskoznost smol lahko razlikujeta, je za doseganje optimalnih rezultatov tiskanja priporočljivo, da ta barvila uporabljate samo s priporočeno smolo Color Mix Resin.

Kompatibilnost z drugimi smolami še ni bila preizkušena. Če želite eksperimentirati, priporočamo, da najprej zmešate majhno količino in rezultate preverite z odtisom besedila.

Če površina predmeta, natisnjenega s smolo, po UV strjevanju ostane lepljiva in mehka, je to pogosto posledica nezadostnega strjevanja ali pomanjkanja čiščenja pred strjevanjem. Po tiskanju lahko na predmetu ostanejo ostanki tekoče smole, ki jih je treba temeljito odstraniti. Za odstranitev odvečne smole je ključnega pomena skrbno čiščenje z izopropanolom (IPA) ali podobno čistilno tekočino. To vključuje temeljito čiščenje težko dostopnih mest, kot so vdolbine ali reže, saj se tam pogosto nabira smola.

Šele po popolnem čiščenju je treba model utrditi pod UV svetlobo. Pomembno je uporabiti UV svetilko z zadostno močjo (valovna dolžina 365–405 nm) in model osvetljevati dovolj dolgo. Če površina ostane lepljiva, je treba čas osvetlitve podaljšati, saj je vzrok pogosto premalo strjena smola. Koristno je tudi, da model med postopkom strjevanja obračate, da zagotovite enakomerno obdelavo vseh strani. Pri debelejših modelih ali posebnih smolah bo morda treba postopek izvesti v več korakih, saj UV svetloba ne more prodreti globoko v material.

Poleg tega mora biti temperatura okolice med naknadnim utrjevanjem v idealnem primeru med 20 in 25 stopinjami Celzija, da se postopek optimizira. Težave lahko povzroči tudi nekakovostna smola ali neprimerna kombinacija smole in tiskalnika. V takih primerih je priporočljivo uporabiti visokokakovostno smolo, ki je bila posebej razvita za uporabljeni tiskalnik.

Kombinacija temeljitega čiščenja, pravilnega UV postopnega utrjevanja in uporabe visokokakovostne smole lahko učinkovito prepreči lepljivo in mehko površino.

Vidne plasti na 3D natisnjenem modelu iz smole, znane tudi kot "Layer Lines", so lahko posledica več dejavnikov.

Eden od pogostih razlogov je premajhna višina plasti. Večja kot je izbrana višina plasti, bolj jasno so vidne posamezne plasti. Da bi to zmanjšali, morate v nastavitvah tiskanja zmanjšati višino plasti. Manjša višina plasti povzroči bolj gladko površino, vendar podaljša čas tiskanja.

Drug razlog se lahko skriva v mehaniki tiskalnika. Nepravilnosti v Z osi - kot so zrahljani vijaki, nenatančna vodila ali nepravilno delujoči motor Z osi - lahko povzročijo vidne črte plasti. Zato je najbolje, da preverite mehaniko, se prepričate, da so vsi deli varno nameščeni, in tiskalnik redno servisirate.

Tudi čas osvetlitve igra pomembno vlogo. Če je čas osvetlitve prekratek, se plasti ne bodo popolnoma strdile, kar bo povzročilo neenakomerne prehode. Preverite priporočene nastavitve za smolo, ki jo uporabljate, in po potrebi prilagodite čas osvetlitve.

Drug možen dejavnik je enakomernost UV osvetlitve. Če UV svetloba ne pada enakomerno na smolo, se lahko pojavijo vidne razlike med plastmi. Preverite, ali LCD zaslon in vir svetlobe tiskalnika delujeta pravilno.

Težave, povezane s programsko opremo, lahko prav tako povzročijo vidne črte plasti. Na primer, napačne nastavitve podporne strukture v programski opremi za rezanje ali nezadostna orientacija modela lahko povzročijo nečiste plasti. Poskrbite, da boste model optimalno pozicionirali in izbrali pravilne nastavitve za podporne strukture.

Da bi se izognili vidnim plastem, je pomembno, da skrbno preverite in prilagodite tako mehanske kot programske nastavitve tiskalnika. Če težava ne izgine, lahko naknadna obdelava modela, kot je brušenje ali nanašanje temeljnega premaza, pomaga zgladiti površino.

Če se vaš 3D natisnjen predmet ne oprime podpornih struktur, je to pogosto posledica težav z nastavitvami tiskanja, zasnovo nosilcev ali lastnostmi materiala smole.

Pogost vzrok je premajhen čas osvetlitve. Če je čas izpostavljenosti prekratek, se podpore ali njihove kontaktne točke ne strdijo dovolj, zato niso dovolj močne, da bi držale model. To lahko odpravite tako, da povečate čas osvetlitve spodnjih plasti in celoten čas osvetlitve nosilnih struktur.

Ključnega pomena sta tudi oblika in velikost kontaktnih točk med podporami in modelom. Če so kontaktne površine premajhne ali premalo dimenzionirane, ne morejo zanesljivo podpirati modela. Velikost in gostoto kontaktnih točk lahko prilagodite v programski opremi za rezanje, da dosežete boljši oprijem. Prepričajte se, da so podporne strukture dovolj stabilne, zlasti pri težjih ali večjih modelih.

Drug možen vzrok je nepravilna postavitev modela. Če je model postavljen pod neugodnim kotom, so lahko podpore neenakomerno obremenjene, zaradi česar se predmet od njih odlepi. Model postavite tako, da bo enakomerno podprt, in uporabite zadostno število podpornih konstrukcij.

Seveda igrajo vlogo tudi lastnosti materiala smole. Nekatere smole imajo slabši oprijem, zaradi česar je predmet težje pritrditi na nosilce. Prepričajte se, da uporabljate visokokakovostno smolo, ki je primerna za vaš tiskalnik in uporabo. Če je mogoče, lahko poskusite tudi s smolo z boljšimi oprijemnimi lastnostmi.

Nazadnje lahko težavo poslabša tudi nepravilno čiščenje modela ali gradbene plošče. Ostanki neutrjene smole ali umazanije lahko preprečijo učinkovito oprijemljivost podpornih struktur. Pred začetkom tiskanja temeljito očistite vse površine.

S prilagoditvijo časa osvetlitve, zasnove podporne strukture in položaja modela ter uporabo ustrezne smole je težavo z oprijemom običajno mogoče rešiti. Če težava ostaja, preverite tudi mehansko stabilnost tiskalnika, zlasti Z osi in gradbene plošče.